Čedajsko okno na slovensko kulturo
Kulturno društvo Ivan Trinko se vse bolj uveljavlja kot čedajsko okno na slovensko kulturo tako v Benečiji, kot v širšem slovenskem prostoru na deželni in obmejni ravni. Goji dialog in sodelovanje s furlansko skupnostjo in italijanskimi sosedi. To vlogo mu priznava tudi čedajska občinska uprava, saj daje svoje pokroviteljstvo njegovim pobudam ter, še zlasti v zadnjem obdobju, neposredno sodeluje pri realizaciji le-teh.
Knjižnica
Pomembno vejo delovanja predstavlja knjižnica, ki hrani nad 8800 večinoma slovenskih knjig, ki so na razpolago vsem, ki se želijo izpopolnjevati v slovenskem jeziku ter želijo poglobiti problematiko slovenske manjšine na Videnskem. V tem smislu velja še posebej izpostaviti plodno sodelovanje z vidensko univerzo ter s sorodnimi ustanovami (Narodna in študijska knjižnica, Knjižnica F. Bevk iz Nove Gorice, Knjižnica C. Kosmač iz Tolmina) ter vključitev društva v projekt sodelovanja med lokalnimi knjižnicami »Sistema bibliotecario del Cividalese«. Katalog knjižnice je dostopen na spletnem naslovu: www.winknj.si/OPAC/10005
Izdajateljska dejavnost
Razvejana je tudi izdajateljska dejavnost društva.
Posebno mesto zasluži Trinkov koledar, zbornik, ki je začel izhajati leta 1953 in razen petletnega odmora (1986 – 1990) vsako leto predstavlja slovensko skupnost v Furlaniji, njeno kulturo in ljudsko izročilo, zgodovino, literarno in likovno ustvarjalnost. V zadnjem obdobju pa še posebej poudarja čezmejno sodelovanje in povezovanje na institucionalni ravni in med obmejnimi ljudmi.
Pri svoji izdajateljski dejavnosti je KD Ivan Trinko zelo pozorno na kvaliteto objavljenih del, med njimi izstopajo naslednje publikacije:
– kritična bibliografija Beneška Slovenija, Jezik in kultura, Rezija, Ter, Nadiža prof. Roberta Dapita, ki je postala temeljno delo za spoznavanje naše manjšine.
– Učbenik klavirja za predšolsko mladino Stoji, stoji lipica prof. Paole Chiabudini, ki črpa gradivo iz beneške ljudske tradicije. Izdali smo tudi istoimenski CD.
– pesniška zbirka Različni jeziki_Linguaggi diversi
– CD z nabožnimi pesmimi Ivana Trinka Adoramus.
– Zbornik posveta ob 50-letnici smrti: Mons. Ivan Trinko (1863-1954) – Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami_Promotore della conoscenza e del dialogo tra culture (1984)
– Ivan Trinko: Boter petelin in njegova zgodba
– Ivan Trinko: Compare gallo e la sua storia
– Faustino Nazzi: Landarska jama v visokem srednjem veku_La grotta d’Antro nell’Alto Medioevo
– Anton Birtič – Beneški: Poezije
– Zbornik Paskval Gujon, očak z Matajurja (ob stoletnici rojstva)
– Mlada lipa, Pravәce domah narete (izbor besedil iz publikacije Mlada lipa)
– Graziano Podrecca: Novi fotografski vodnik po Ljubljani_Nuova guida fotografica della città di Lubiana
– Sotočja 8
publikacije Zbirke Koderjana
I – Iztok Osojnik: 111 ur_111 ore
II – Drago Jančar: Appunti dalla Schiavonia_Zapiski iz Schiavonie
III – Iztok Geister: Piccoli animali selvatici delle valli del Natisone _Zverinice iz Nadiških dolin
IV – Fabio Franzin: Rožni venec iz tišine_Rosario de siénzhi
V- Taja Kramberger: Refugij Tapù_Rifugio Tapù
VI – Matjaž Pikalo: Zverinice prijateljice_Amiche bestioline (+ zgoščenka Autodafe)
VII – Marko Sosič: Onkraj dreves_Al di là degli alberi
VIII – Barbara Korun: Čečica, motnjena od ljubezni_Čečica turbata d’amore
IX – Miha Mazzini: Spomniti se, pomeni narediti zgodbo_ Ricordare vuol dire creare una storia
X – Nataša Kramberger: Tujčice
publikacije Zbirke Tapu’
I. Angelo Floramo: Balkani, appunti per una storia femmina_Balkan, zapiski za žensko zgodbo
Katalogi razstave in monografije ob razstavah
– Kulturna krajina Nadiških dolin_Il paesaggio antropizzato delle Valli del Natisone (Renzo Rucli)
– Ritratti _Portreti (Luca Laureati)
– Znotraj vasi – Nediške doline 1968 – fotografije Riccarda Toffolettija
– Cieglci – podobice iz far Device Marije an Štuoblanka v Dreki
– Udeleženci simpozija v Čedadu (Luisa Tomasetig )
– Odločil bo veter_Lo deciderà il vento (Loretta Dorbolò)
– Boris Pahor-Lojze Spacal:Krajine dvajsetega stoletja_Paesaggi nel Novecento
– Odprta Obzorja_Umetnost 20. Stoletja med Italijo in Slovenijo
– Claudia Raza: Lungo il sentiero dei sentimenti_Sledi na stezi čustev
Skrb za slovensko narečje, za ljudske šege in navade
Skrb za slovensko narečje, za ljudske šege in navade se odraža tudi v publikacijah:
– zbirka – Mlada lipa
– Ado Cont: Čeniebola, spomini ad učera an donas;
– Ado Cont: Po sviete – Canebola e l’emigrazione
– Ado Cont: Le mie radici, il mio paese, la mia gente _Me karanine ma uas me judi
– Lucia Trusgnach: Rožinca je naša (ljudske šege ob Rožinci, prazniku Marije Vnebovzete)
– Gabriella Tomasetig: Mutasti se šuljajo spomini (pesniška zbirka)
– Aldo Clodig: Duhuor an luna (pesniška zbirka)
– Andreina Trusgnach: Sanje morejo plut vesoko (pesniška zbirka)
– Viljem Černo: Ko pouno noći je sarce_Ko polno je noči srce_Co plen di gnot al è il cûr_Quando pieno di notte è il cuore (pesniška zbirka) – soizdaja
– Claudia Salamant: De b’ mogle besiede (pesniška zbirka)
– Bruna Dorbolò: Tale je naša zemja an mi smo nje snuovi
– Bruna Balloch: Lučice na oknah
– Margherita Trusgnach: Same misli (pesniška zbirka)
– Pustita nam rože po našim sadit II, Senjam beneške piesmi XI.-XX., 1984-1995 ( zbirka besedil Sejma beneške piesmi – soizdaja)
– Pustita nam rože po našim sadit III, Senjam beneške piesmi XXI.-XXX., 1996-2012 ( zbirka besedil Sejma beneške piesmi – soizdaja)
Filmska in dokumentarna dejavnost
V zadnjem obdobju se je društvo posvetilo tudi filmski umetnosti. V sodelovanju s Kinoateljejem iz Gorice prireja namreč že vrsto let poseben večer Video monitor. Ob spoznavanju slovenske ustvarjalnosti na tem področju je pobuda vzbudila tudi ustvarjalnost domačih avtorjev. V tem okviru je KD Ivan Trinko sodeloval pri restavriranju, predstavitvi in novi izdaji prvega igranega filma v Benečiji “Človek iz Srednjega – L’uomo di Stregna”, ki je bil posnet v Nadiških dolinah v šestdesetih letih. Film je bil uspešno predstavljen v Ćedadu in drugih krajih ter dobil več nagrad. Izdali smo tudi trijezično spremno knjižico k filmu. Filmska in dokumentarna dejavnost se je še posebno razvila s skupnim projektom Mala apokalipsa, ki ga predstavljajo Kinoatelje iz Gorice, Zavod Kinoatelje iz Šmihela ter Kulturno društvo Ivan Trinko in izdajo Trilogije »Triptih« Alvara Petriciga, v kateri so zbrani njegovi dokumentarci Sarce oh Hiše, Starmi cajt_Il tempo ripido in L’uomo di Stregna_Človek iz Srednjega.
Kd Ivan Trinko je sodelovalo pri projektu Codess sociale FVG, A.S.S. n. 4 Medio Friuli, in zveze izseljencev Slovenci po svetu Cronaca perduta (Izgubljena kronika). Iz več kot 30 ur snemanja je izšel istoimenski dokumentarec o življenjskih zgodbah starejših ljudi, ki živijo v domu za ostarele v Špetru oz. na območju, za katero je pristojna čedajska ustanova Ambito Distrettuale del Cividalese, ki je podprla projekt. Pričevanja teh ljudi zaobjemajo večji del prejšnjega stoletja in se gibljejo med vsakdanom in pomembnejšimi zgodovinskimi dogodki ter kažejo, kako je lahko vsaka posamezna izkušnja del skupne zgodbe, v kateri se lahko vsak prepozna.
Sodelovanje pri žaključenih evropskih projektih
– Program evropske pobude Interreg IIIa – Italija-Slovenija 2000-2006. Projekt “Tra Natisone e Isonzo: storia e archeologia di un territorio_Med Nadižo in Sočo: zgodovina in arheologija ozemlja, je pripomogel k spoznavanju in ovrednotenju zgodovinskega in arheološkega bogastva in rekostrukcij antičnega zgleda slovensko-italijanskega obmejnega ozemlja med rekama Nadižo in Sočo preko razastave, posvetov in publikacij.
– Program Phare CBC Slovenija / Italija 2003 – Skupni sklad za male projekte. Videošivalnica obmejnega spomina: “Dokumentarni videozapis o življenju ob meji.”V času trajanja projekta je nastala obširna audiovizualna raziskava, ki je v gibljivo sliko ujela dragocene spomine prebivalcev ob meji. Pričevanja ljudi so osnovna struktura dokumentarnega filma Sešivalnica spomina – Ricuciture di memorie, ki ob ljudeh beleži tudi prostor in življenje v njem.
Sodelovanje pri Standardnem projektu »LEX – Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji«
Kd Ivan Trinko sodeluje kot PP5 pri Standardnem projektu »LEX – Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji«, sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Primarni cilj projekta je omogočiti popolno družbeno integracijo manjšin v obravnavanih državah in celotnem čezmejnem območju, da bi tako uspeli premagati jezikovne ovire in predsodke, ki vladajo še dandanes kot posledica zgodovinske zapuščine. Dejavnosti, ki si jih projekt prizadeva razviti izhajajo iz poglobljene raziskovalne dejavnosti, ki temelji na podrobnem pregledu zakonodaje na področju varstva manjšin.
Predvideno je tudi raziskovalno in analitično delo na dveh področjih: 1) določitev dejanske stopnje izvajanja in spoštovanja manjšinam priznanih pravic, 2) ocena učinkov, ki jih imajo obstoječi evropski in državni predpisi ter konkretno izvajanje le-teh za ohranjanje in utrjevanje identitete manjšinskih jezikov in kultur.
- septembra 2013 je KD Ivan Trinko organiziral strokovni posvet Od zakona do identitete preko jezika?_Dalla legge all’identità attraverso la lingua?, v Konferenčni dvorani “Roberto Gusmani” Univerze v Vidmu, ki sodi med dejavnosti, ki se izvajajo v okviru projekta LEX.
Zlati red za zasluge
Z ukazom št. 996-01 z dne 12. oktobra 2006 je Predsednik Republike Slovenije odlikoval Kulturno društvo Ivan Trinko z Zlatim redom za zasluge »za dolgoletno plodno in pogumno delo ter za ohranitev in razvoj slovenskega jezika in kulture med Slovenci Videmske pokrajine«.
»Brez hrupa in brez osebnega tveganja se je 2. oktobra 1955, nekaj mesecev po smrti velikega narodnega buditelja msgr. Ivana Trinka, skupinica beneških političnih delavcev, študentov, kmetov in delavcev zbrala v Vidmu na ustanovnem občnem zboru prvega slovenskega kulturno-prosvetnega društva v Videmski pokrajini. Kulturno društvo Ivan Trinko je nastalo iz potrebe po ohranjanju in vrednotenju slovenskega jezika ter potrjevanju večstoletne slovesnke prisotnosti v dolinah ob slovensko-italijanski meji v tej pokrajini. V mračnih povojnih letih so beneški kulturni delavci zaradi svojega narodnega, kulturnega in političnega dela pogostokrat plačali visoko osebno ceno: bili so preganjani, politično in socialno odrinjeni ter celo zaprti.
Kulturno društvo Ivan Trinko je bilo v grozečem družbenem ozračju matično jedro, iz katerega so se v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja začele razvijati vse druge kulturne, izobraževalne, raziskovalne in socialne pobude v Benečiji. Veliko let je opravljalo vlogo političnega prtedstavništva Slovencev Videmske pokrajine, v njem so se prepoznale vse kulturne in politične komponente.
Društvo še danes razvija številne pobude, zlasti založniško dejavnost, med katerimi ima posebno mesto Trinkov koledar. Zbornih vsako leto predstavlja slovensko skupnost v furlaniji, njeno kulturo in ljudsko izročilo, zgodovino, literarno in likovno ustvarjalnost ter čezmejno povezovanje in sodelovanje med Posočjem in Furlanijo. V zadnjem obdobju uspešno razvija tudi filmsko dejavnost.
V sodelovanju z drugimi slovenskimi dejavniki v Videmski pokrajini Kulturno društvo Ivan Trinko bogati kulturno življenje in delovanje slovenske manjšine na Videmskem. Goji dialog in sodelovanje s furlansko skupnostjo in italijanskimi sosedi. Vse bolj izrazito se uveljavlja kot čedajsko okno za slovensko kulturo v Benečiji, pa tudi v širšem slovenskem prostoru na deželni in obmejni ravni. Danes je Kulturno društvo Ivan Trinko priznan kulturni subjekt v slovenski, pa tudi italijanski in furlanski stvarnosti.«
PODATKI DRUŠTVA:
uradno ime: Circolo di cultura Ivan Trinko
slovensko ime: Kulturno društvo Ivan Trinko
uradni naslov: Via Ivan Trinko 8 – 33043 Cividale del Friuli (UD) – Italia
slovenski naslov: Ul. Ivan Trinko 8 – 33043 Čedad/Cividale del Friuli (UD) – Italija
datum ustanovitve: od vsega začetka štejemo in praznujemo kot pravi datum ustanovitve društva Ivan
Trinko 2.10.1955, to je datum prvega občnega zbora, o katerem so na široko pisali takratni časopisi.
V Statutu, ki so ga overovili pri notarju 24.6.1970, pa piše, da se je društvo rodilo 15.10.1954. S formalnega vidika je to uradni datum ustanovitve, pravzaprav pa je to bil le datum prve seje ustanovnega odbora.
sedež društva: Od leta 1999 društvo razpolaga z lastnim sedežem, kjer imajo svoje pisarne in skupno uporabo sejne dvorane tudi druge slovenske organizacije Videmske pokrajine.
