30 s pohvalo
Bilo je leta 1984, ko je Dvojezična šola v Špetru odprla svoja vrata in s tem odprla tudi novo obdobje za Benečijo. V tridesetih letih delovanja se je na tej šoli učilo več stotin otrok, med katerimi so tudi taki, ki so v šolo že vpisali svoje sinove. Pomembnosti te ustanove ni treba podčrtati, saj je vsem dobro znana kakovost te šole, pa tudi njena inovativnost in naprednost.
S tem projektom, ki ga je financirala Dežela FJK, smo po eni strani želeli razširiti med občinstvo vse te dobre značilnosti, po drugi pa doseči, da bi bili sedanji učenci vsega tega ponosni, ker so trenutno prav oni živa duša te šole.
Člani društva Beneške korenine so večinoma bivši učenci Dvojezične šole. Nekateri se v sklopu društva ukvarjajo z glasbo in petjem, drugi pa so angažirani v družbeno kulturnem življenju pod nazivon Mladi Benečani. Vsi pa so složno podpirali projekt za pravo proslavitev teh prvih 30 let delovanja Dvojezične šole s prepričanjem, da je treba jasno razširiti tudi navzven vrednote in pomembnost dvojezičnega izobraževanja in tudi pozornost, ki jo je šola vedno pokazala do teritorija, kulture in ljudi naših krajev.
V tem trenutku se nam zdijo ključne tri stvari:
- pridobivanje občutka normalnega delovanja šole v Špetru, po dolgih letih neustreznih razmer, ki so posledica izgube sedeža, kjer je šola delovala;
- odprtje oddeljenega oddelka vrtca v Sovodnji;
- možnost razširitve dvojezičnega pouka na Tersko dolino.
V ta namen smo pripravili in organizirali več stvari.
Video “Dvojezična in a day” je sestavljen iz kratkih videoposnetkov na temo najpomembnejših osebnih izkušenj, ki so povezane z dvojezično šolo. Sodelovalo je kakih 30 bivših in sedanjih učencev in staršev (posamezniki in skupine). Poslali so nam svoje pripspevke, ki jih je Giacinto Iussa združil v video-mozaik.
Realizirali smo s pomočjo bivše ravnateljice Žive Gruden tudi razstavo vseh knjig, cd-jev, dvd-jev, itd., ki so bili izdani v sklopu dejavnosti šole.
Poleg tega smo pripravili razstavne panoje z zgodovino šole v zadnjem desetletju, ki je dopolnila razstavo, ki jo je bil Zavod za slovensko izobraževanje pripravil za 20-letnico. Za to je poskrbel Alvaro Petricig.
V teku šolskega leta 2015/16 sta se na nižji srednji šoli zvrstili tudi gledališka ter pevska delavnica, iz katerih je nastala predstava “Moje pesmi, moje sanje”.
Prvo je vodil igralec in režiser Danijel Malalan, drugo pa zborovodkinja Katarina Kovačič.
Treba je podčrtati, da sta bili delavnici tudi pomembna pedagoška dejavnost, ki ni samo ustrezno dopolnila jezikovno vzgojo, a tudi pripomogla k rasti samozavesti in razvijanju medsebojne odnose med učenci. Predstava je bila tudi priložnost, da bi se učenci lotili teme identitete. Primorani so bili razmišljati o svoji bodočnosti kot posamezniki in kot družba. Bil je trenutek pokončnosti, zavednosti in ponosa.
Realizaciji filma, razstave in gledališke predstave je sledila organizacija treh dogodkov.
