Izidor PREDAN

Izidor Predan

novinar, kulturni delavec, pisatelj in pesnik

Grmak, 7.5.1932 – Matajur, 11.8.1996

Po osnovni šoli v italijanščini, je obiskal partizansko šolo v svoji vasi. Slovenščina ga je močno pritegnila, zato se je odločil za privatne lekcije v Gorici. Obenem pa se je potrudil, da bi oblikoval lasten novinarski stil tudi v italijanščini. To je bil ognjevit in klen stil, ki je zaznamoval ves njegov boj za ekonomski, družbeni in kulturni preporod Slovencev videnske pokrajine.

Leta 1949 je bil imenovan za mladinskega tajnika Demokratične fronte Slovencev. Ko so leta 1950 ustanovili konzorcij za izdajanje Matajurja je bil med ustanovnimi člani in tudi član uredništva.

Bil je preganjan zaradi svojega slovenstva, bil je tudi v zaporu.

V obdobju 1960-1974 je bil predsednik kulturnega društva Ivan Trinko, še prej dolgoletni tajnik društva. Leta 1974 je pa postal odgovorni urednik Novega Matajurja. Bil je organizator množičnih manifestacij Slovencev: prvi je leta 1964 organiziral Dan emigranta, bil je med pobudniki in organizatorji Srečanje sosednjih narodov na Kamenici in drugih prireditev. Organiziral je poletna letovanja na morju v Sloveniji za beneške otroke, spodbujal je vpisovanje beneških otrok v slovenske šole v Gorici.V okviru društva je organiziral socialno pomoč kmetom, iz katere je nastal Patronat.

Sprožil je številne politične pobude in se močno trudil za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Zaradi svojih prizadevanj kot slovenski vodilni mož je bil tarča nasilnih osebnih napadov tudi preko tiska. Zaradi neutemeljenih obtožb je bil leta 1953 za nekaj mesecev v zaporu. Vse to je Predan prenesel pogumno, dostojanstveno in ponosno.

Bogata publicistična dejavnost Predana je v glavnem zbrana na straneh časopisa Novi Matajur in v drugih publikacijah, ki so izšle po njegovi smrti. Priljubljena je bila zlasti njegova stalna rubrika Piše Petar Matajurac. Pisal je pesmi, črtice in dramska dela. Prvega, Moder hlapac (1970), je uprizorilo Slovensko Stalno Gledališče, leta 1979 pa tudi Beneško gledališče. Sledili so Beneška ojcet (1976), Emigrant (1977), Žganjarji (1978), Kaplan Martin Čedermac (priredba 1980) in Prepoved (1985). V Beneškem gledališču je tudi večkrat igral v glavnih vlogah. Izidor Predan je tudi avtor beneške himne S strani Matajurja

Umrl je prav v trenutku, ko naj bi spregovoril na Srečanju Slovencev v vasi Matajur.