Mario GARIUP

Mario Gariup

Duhovnik, kulturni delavec, publicist

Topolove, 18.11.1940 – Ukve, 01.02.2019

Študiral je v semenišču v Castelleriu in Vidmu, kjer je bil posvečen za mašnika 29. junija 1965. Nekaj let je bil kaplan med Furlani, 8. decembra 1974 je postal župnik v Ukvah in Ovčji vasi, leta 1999 je prevzel še fari v Naborjetu in Lužnicah. Vse do zadnjega diha v župnjišču v Ukvah je ostal zvest svojemu ljudstvu.

Bil je hraber branilec jezikovnih in naravnih pravic Slovencev v Kanalski dolini in se je veliko prizadeval za ohranjanje slovenskega jezika v bogoslužju, družbenem in kulturnem življenju. Zasnoval (1975) je, urejeval in izdajal župnjiski vestnik “Ukva“, bil je pobudnik domačega kulturnega društva Lepi vrh, pevovodja pevskega zbora Planinka, skupaj s Salvatorejem Venosijem je organiziral tečaj slovenskega jezika in zato bil napaden in obrekovan ter se moral braniti tudi pred sodiščem (1977).

Bil je avtor številnih referatov s katerimi je na raznih simpozjih in posvetih predstavljal problematiko Slovencev na Tromeji. Veliko je raziskoval zgodovino, ljudi, tradicije in posebnosti Kanalske doline ter na to temo objavil številne knjige, bil je tudi soavtor monografije “Topolò-Topolove“ (1994). Naslov njegove zadnje zelo obsežne knjige je “Narod, ki izumira: 1.000 strani za 1.400 let zgodovine Slovencev v Kanalski dolini med Nemci, Furlani in Italijani“ (2014).

Sodeloval je s  kulturnim društvom Ivan Trinko in je bil od leta 1976 nekaj časa tudi član društvenega odbora, napisal je več prispevkov za Trinkov koledar, v letih 1983, 1984 in 1985 ter 1992 ga je podpisal tudi kot odgovorni urednik.